OBISK VASI BARRA IN PRESENEČENJE ZA DOMAČINE

S prostovoljci smo se na dan bajrama, praznika, najpomembnejšega islamskega praznika, ki je dela prost dan, odpravili v vas Barra. Zgodaj zjutraj je po nas prišel vodič z dvema šoferjema s precejšnjo zamudo. Usedli smo se v avto in hitro smo ugotovili, da je nekaj narobe s pnevmatiko. Lastnik avtomobila nam pove, da je prazna. Zapeljemo se do prve luči in fantje se takoj spravijo na delo.  Tako se je začel naš štiridnevni izlet. To je Afrika.

Ko so zadevo uredili, smo se odpravili v Banjul, kjer je bila dolga vrsta vozil. Prvi trajekt je bil popolnoma poln, tako ni bilo več možnosti, da nam uspe priti v vas bolj zgodaj. Po dogovoru z osebjem smo se vkrcali na drugi trajekt. Že sama vožnja s trajektom je nekaj posebnega, še posebno zato, ker poleg ljudi prevažajo tudi živali, sadje, pohištvo, itd.  

Po prihodu v vas so nas peljali do lokalne trgovine, kjer smo kupili kruh, maslo in kavo za zajtrk. Med sprehodom po vasi se nam je pridružilo precej otrok, ki so si želeli le naše bližine, objema in stiska rok.

Po molitvi so nas prišli pozdravit domačini, pokazali so nam, kako se spleza na palmo in olupi kokos, ter med vsem tem dogajanjem so v hiši družine Faal žrtovali kozo, ki je del kulturnega običaja.

Sandra in Greta sta se odločili, da bosta na ta veliki praznik ljudi presenetili z donacijami, ki sta jih imeli pripravljene za najrevnejše ljudi v vasi. Skupaj smo se odpravili v vasi, kjer sta sami izročali finančno pomoč najrevnejšim. Presečeni ljudje niso mogli verjeti, kaj se dogaja. Nekateri so le nemo gledali in se upali veseliti šele po tem,  ko smo zapustili dvorišče. Eni so na glas molili, skakali in kričali drugi so takoj pohiteli na tržnico po hrano. Skratka, ljudje so bili presrečni in zelo hvaležni za finančno pomoč, ki so jo dobili.  Rekli so, da je nemogoče z besedami povedati, kako zelo so jim polepšali praznike. To je bil najsrečnejši trenutek našega izleta.

Popoldne smo preživeli pri Faalovih. Fantje so kuhali čaj, tudi nekatera dekleta so se preizkusila v prelivanju čaja. Spremljali smo ženske pri pripravi kosila v kuhinji na prostem. Družili smo se z otroki in odraslimi.

Za kosilo so pripravili pečeno kozo na žaru in benachin (jed z rižem, mesom in zelenjavo). Odlično tradicionalno kosilo je teknilo prav vsem.

Po kosilu smo se odpravili v naslednje vasi,  Juffureh in Albreda.  

www.potujkotprostovoljec.si 

RIŽEVA POLJA

BREZ RIŽA NI KOSILA

Zelo veliko ljudi riž povezuje z azijskimi državami. Dejstvo je, da je riž osnovno živilo, značilno tudi za mnoge afriške države, med njimi tudi Gambijo in sosednji Senegal. Povprečna družina, ki šteje 6-8 članov, porabi mesečno cca. 75kg riža. Večina glavnih jedi je sestavljenih iz riža in različnih mesnih, ribjih ali zelenjavnih omak. Med popularnejšimi so Domoda, Benachin, Yassa, Mbahal, Supakanja. Riž je tudi osnova za sladke jedi, kot je npr. Churra Gerteh. Za večino Gambijcev je kosilo popolno le, če vsebuje riž. 

Riževo polje v Gambiji

Izvorno območje riža so tropski in subtropski deli južne in jugovzhodne Azije ter Afrika. Za vzgojo je potrebno dovolj vode, zato riž uspeva tudi v Gambiji. Gojenje riža je bilo prepuščeno ženskam, že pred kolonialnimi silami. Največ riževih polj je na nekdanjih območjih mangrov in na območjih, kjer reka ni tako slana. Ženske v deževni dobi presajajo sadike iz vlažne zemlje na riževa polja pod vodo. Slednje dozorijo v 140 - 220 dneh. On koncu leta riž žanjejo in seme z različnii tehnikami ločijo od lupine.

Ženske med delom na riževem polju, Gambija

Med letoma 1966 in 1969 je Kitajec, g. Lee v Gambiji uvedel gojenje riža z metodo namakanja, na območju otoka Janjabureh (Georgetown). Leta 1973 je vlada začela svoj razvojni projekt, ki je bil zelo uspešen. Temu je sledilo več uspešnih projektov: leta 1982 v vasi Jahali in Pacharr, leta 1991, 1997 in 1998 na različnih področjih Gambije. 

Sedanji predsednik Dr. Yahya Jammeh spodbuja obdelovanje riževih polj in redno obiskuje glavna riževa polja po vsej državi. Njegova vizija je, da bi do leta 2016 pridelali dovolj riža za potrebe vseh prebivalcev Gambije. Želi, da predanost in voljo pri pridelavi riža pokažejo tudi moški in mladi, saj verjame, da to težaško delo ni le delo za ženske. 

















Po videzu je rastlina podobna prosu in zraste od 70 do 120 cm visoko. Vodo potrebuje predvsem v času razraščanja. Večino del še vedno opravlja ročno cela vas, oz. več vasi skupaj. Predsednik je nekatera področja oskrbel s tehnološkimi napravami in traktorji.

Če se boste udeležili mednarodnega tabora Gambija 2016, boste imeli priložnost obiskati ogromna riževa polja, ki jih začnejo obdelovati v začetku deževne dobe (julij).

Več na www.potujkotprostovoljec.si 

Delavec na riževem polju