UMIVANJE LAS JE LAHKO TUDI CELODNEVNI DOGODEK!

V Tanzaniji sem zadnje 3 tedne preživela pri prijateljici, ki je domačinka. Res, da so bili življenjski pogoji bistveno skromnejši, kot v veliki hiši oziroma vili, kot jo nekateri pomenujejo, kjer sem bivala prej, a vendar je bilo vzdušje veliko bolj veselo, domače, toplo in svobodnejše. Imela sem malo sobico s posteljo, preko katere je bila velika mreža proti komarjem.  WC školje ni bilo, tudi tuša ne. Imeli smo "štrbunk" varianto in umivali smo se tako, da nam je mama pogrela vodo in smo se potem z mešanjem hladne in vroče polivali. Za kosilo je bilo vedno nekaj drugega. Tradicionalne okusne tanzanijske jedi nam je pripravila mama.  Bilo je odlično in nepozabno.

Prišel je dan, ko je bilo že precej nujno,da si umijem lase. S kolegico razmišljava, kako bi to izvedli. Tistim, ki me ne poznate, naj povem, da imam zelo dolge in zelo goste lase. Nekaj časa se gledava in razmišjava... ona nima takih problemov, ker ima zelo kratke lase. Predlaga, da greva nekam, kjer imajo tuš. Ja, seveda, to bi bilo najbolje....samo kam? Kar nekam nekomu na vrata in rečt....a se lahko pri vas stuširam? Spomnim se, da bi lahko šla k frizerju. Odlična ideja! Sedeva  v avto in se odpeljeva k frizerju. Ura je bila 10 dopoldan.

Prispeva do salona. Lastnika in glavnega frizerja ni. Rečejo nama, da naj ga pokličeva, ker naj bi vsak čas prišel. Kolegica ga pokliče in ta ji pove, da je na poti ter naroči naj ga počakava v salonu. Vstopiva v salon in sedeva. Ona se v swhailiju pogovarja z domačini. Na vsake toliko časa mi kaj prevede. Nekaj časa kričijo in  se smejijo, nekaj časa v tišini gledajo televiziijo.

Čez kakšno uro se prikaže on. Glavni fizer. Profesionalec. Kolegica mu razloži, kaj želim in on ji pove, da glede na to, da sem tujka, mora biti on zraven ko mi umivajo lase, oziroma jih bo kar on umil, ker imam drugačne lase, kot afričanke. Resno? A to je tak big deal? OK. Prosi naju, da sedeva in počakava, da najprej uredi stranki, ki sta bili pred mano.

Med tem ko čakava, kolegica prosi, naj ji naredijo manikuro. Jaz pa sem prelistala vse revije in seveda opazovala,kaj počnejo frizerke in glavni frizer. Postopek za eno frizuro je potekal približno takole... Najprej na lase nanesejo eno kremo, ki zravna in zgladi lase. Nato čisto ob glavi naredijo male kitke. Pletejo tako hitro, da jim ne moreš slediti. Med tem, ko pletejo kitke, jih vlečejo v eno stran in kitke so tako precej na trdo spletene. Njihova lasišča so vajena tega,saj jim pletejo kitke od malega. Vse imajo zelo kratke lase, a zaradi strukture se jim kitke ne razpletejo. Ko imajo kitke narejene ob glavi, si zberejo lasuljo in jim jo prišijejo na glavo. Uporabljajo velike šivanke. Običajno si ženske frizuro, oziroma lasulje menjajo vsak teden. Človek jih že tako težko prepozna, za nameček pa imajo še vsak dan teden popolnoma novo frizuro.

Ko je ura že skoraj ena, pride glavni frizer k meni in me vpraša, če sem s seboj prinesla šampon. Hmmm... Ne, nisem! Običajno k frizerju ne nosim s seboj svojega šampona. Prosil me je, da grem po šampon. Kolegica se odzove nekako tako, kot,da je to običajno. OK. Pa greva.... sedeva  v avto in se odpeljeva do hiše. Mama nama pove, da je kosilo pripravljeno in da lahko pojeva, preden greva nazaj. No problem. Sej se nikamor ne mudi. Usedeva se za mizo in v miru pojeva. Po kosilu greva nazaj v salon, tokrat imam s seboj svoj šampon in balzam.

Ko prideva nazaj, naju frizer zopet prosi, da malce počakava. Hmmmm. Koliko časa še? Ob 3.00 bi morala biti doma, ker sem bila dogovorjena za  skype pogovor. Obljubijo mi, da bom do takrat že na vrsti. Seveda se to ni zgodilo. Ob 14:45 zapustiva salon, da se grem pogovoriti na skype in se nato okoli 16ih vrneva.

Po 30 min ponovnega čakanja, me končno odpeljejo v prostor, kjer imajo frizerske stole s tušem. Pet jih je stalo okoli mene. Ne vem, o čem so se pogovarjali, definitivno pa nekaj o mojih laseh! Profesionalni frizer mi začne previdno močiti lase... pritisk iz tuša mi daje znake, da bom tam še kakšno uro samo za to, da mi zmočijo lase! Iz tuša voda teče počasi, skoraj po kapljicah. Aaaaaaa. Nekako jim uspe zmočiti lase, me našamponirajo in poskušajo sprati. Pri balzamu se ponovno vse ustavi. Pogovarjajo se in pogovarjajo. Okoli mene so trije, dve ženski in šef. Gledajo balzam in skušajo nekaj prebrati. Vprašam jih, v čem je problem? Razložijo mi, da ne vedo, kaj naj naredijo s tem.  Prosim jih naj mi dajo balzam in jim povem, da si bom sama do konca umila lase. Nemo me gledajo, kaj počnem. Balzam si dam na lase, počakam nekaj minut in prosim, da mi sperejo lase. To da sem bila jaz in celoten prostor totalno mokra, najbrž ni potrebno posebej poudariti.

Z oprano glavo me posedejo na stol, kjer naj bi mi profi naredil frizuro. On je pač edini, ki to zna. Baje. Čakam še sigurno pol ure, preden se loti mojih las. Najprej me malo posuši in potem išče krtačo, s katero bi mi  naredil frizuro. Povem mu, da sem prinesla šampon in balzam, krtače pa ne. Nekaj se matra okoli mene. Ko je ura že skoraj sedem, se mu zahvalim in rečem, da si bom doma uredila pričesko. Plačava nekaj zares malega in se odpraviva domov.

Bil je zelo naporen dan pri frizerju :) Ko sem šla ponovno tja, sem si kar vse sama zrihtala. Je bilo veliko hitreje. S seboj sem vedno prinesla svoj šampon, balzam in krtačo. Osel gre samo enkrat na led.     

Preprosto umivanje las je lahko tudi nepozaben življenjski dogodek.