V Tanzaniji sem zadnje 3 tedne preživela pri
prijateljici, ki je domačinka. Res, da so bili življenjski pogoji bistveno
skromnejši, kot v veliki hiši oziroma vili, kot jo nekateri pomenujejo, kjer sem
bivala prej, a vendar je bilo vzdušje veliko bolj veselo, domače, toplo in svobodnejše.
Imela sem malo sobico s posteljo, preko katere je bila velika mreža proti
komarjem. WC školje ni bilo, tudi tuša
ne. Imeli smo "štrbunk" varianto in umivali smo se tako, da nam je
mama pogrela vodo in smo se potem z mešanjem hladne in vroče polivali. Za kosilo
je bilo vedno nekaj drugega. Tradicionalne okusne tanzanijske jedi nam je
pripravila mama. Bilo je odlično in nepozabno.
Prišel je dan, ko je bilo že precej nujno,da
si umijem lase. S kolegico razmišljava, kako bi to izvedli. Tistim, ki me ne
poznate, naj povem, da imam zelo dolge in zelo goste lase. Nekaj časa se
gledava in razmišjava... ona nima takih problemov, ker ima zelo kratke lase.
Predlaga, da greva nekam, kjer imajo tuš. Ja, seveda, to bi bilo
najbolje....samo kam? Kar nekam nekomu na vrata in rečt....a se lahko pri vas
stuširam? Spomnim se, da bi lahko šla k frizerju. Odlična ideja! Sedeva v avto in se odpeljeva k frizerju. Ura je bila
10 dopoldan.
Prispeva do salona. Lastnika in glavnega
frizerja ni. Rečejo nama, da naj ga pokličeva, ker naj bi vsak čas prišel.
Kolegica ga pokliče in ta ji pove, da je na poti ter naroči naj ga počakava v salonu.
Vstopiva v salon in sedeva. Ona se v swhailiju pogovarja z domačini. Na vsake
toliko časa mi kaj prevede. Nekaj časa kričijo in se smejijo, nekaj časa v tišini gledajo
televiziijo.
Čez kakšno uro se prikaže on. Glavni fizer.
Profesionalec. Kolegica mu razloži, kaj želim in on ji pove, da glede na to, da
sem tujka, mora biti on zraven ko mi umivajo lase, oziroma jih bo kar on umil,
ker imam drugačne lase, kot afričanke. Resno? A to je tak big deal? OK. Prosi
naju, da sedeva in počakava, da najprej uredi stranki, ki sta bili pred mano.
Med tem ko čakava, kolegica prosi, naj ji
naredijo manikuro. Jaz pa sem prelistala vse revije in seveda opazovala,kaj
počnejo frizerke in glavni frizer. Postopek za eno frizuro je potekal približno
takole... Najprej na lase nanesejo eno kremo, ki zravna in zgladi lase. Nato
čisto ob glavi naredijo male kitke. Pletejo tako hitro, da jim ne moreš
slediti. Med tem, ko pletejo kitke, jih vlečejo v eno stran in kitke so tako precej
na trdo spletene. Njihova lasišča so vajena tega,saj jim pletejo kitke od
malega. Vse imajo zelo kratke lase, a zaradi strukture se jim kitke ne razpletejo.
Ko imajo kitke narejene ob glavi, si zberejo lasuljo in jim jo prišijejo na glavo.
Uporabljajo velike šivanke. Običajno si ženske frizuro, oziroma lasulje menjajo
vsak teden. Človek jih že tako težko prepozna, za nameček pa imajo še vsak dan
teden popolnoma novo frizuro.
Ko je ura že skoraj ena, pride glavni frizer k
meni in me vpraša, če sem s seboj prinesla šampon. Hmmm... Ne, nisem! Običajno
k frizerju ne nosim s seboj svojega šampona. Prosil me je, da grem po šampon.
Kolegica se odzove nekako tako, kot,da je to običajno. OK. Pa greva.... sedeva v avto in se odpeljeva do hiše. Mama nama
pove, da je kosilo pripravljeno in da lahko pojeva, preden greva nazaj. No
problem. Sej se nikamor ne mudi. Usedeva se za mizo in v miru pojeva. Po kosilu
greva nazaj v salon, tokrat imam s seboj svoj šampon in balzam.
Ko prideva nazaj, naju frizer zopet prosi, da malce
počakava. Hmmmm. Koliko časa še? Ob 3.00 bi morala biti doma, ker sem bila
dogovorjena za skype pogovor. Obljubijo
mi, da bom do takrat že na vrsti. Seveda se to ni zgodilo. Ob 14:45 zapustiva
salon, da se grem pogovoriti na skype in se nato okoli 16ih vrneva.
Po 30 min ponovnega čakanja, me končno
odpeljejo v prostor, kjer imajo frizerske stole s tušem. Pet jih je stalo okoli
mene. Ne vem, o čem so se pogovarjali, definitivno pa nekaj o mojih laseh!
Profesionalni frizer mi začne previdno močiti lase... pritisk iz tuša mi daje
znake, da bom tam še kakšno uro samo za to, da mi zmočijo lase! Iz tuša voda
teče počasi, skoraj po kapljicah. Aaaaaaa. Nekako jim uspe zmočiti lase, me našamponirajo
in poskušajo sprati. Pri balzamu se ponovno vse ustavi. Pogovarjajo se in
pogovarjajo. Okoli mene so trije, dve ženski in šef. Gledajo balzam in skušajo
nekaj prebrati. Vprašam jih, v čem je problem? Razložijo mi, da ne vedo, kaj
naj naredijo s tem. Prosim jih naj mi
dajo balzam in jim povem, da si bom sama do konca umila lase. Nemo me gledajo, kaj
počnem. Balzam si dam na lase, počakam nekaj minut in prosim, da mi sperejo
lase. To da sem bila jaz in celoten prostor totalno mokra, najbrž ni potrebno
posebej poudariti.
Z oprano glavo me posedejo na stol, kjer naj
bi mi profi naredil frizuro. On je pač edini, ki to zna. Baje. Čakam še sigurno
pol ure, preden se loti mojih las. Najprej me malo posuši in potem išče krtačo,
s katero bi mi naredil frizuro. Povem
mu, da sem prinesla šampon in balzam, krtače pa ne. Nekaj se matra okoli mene.
Ko je ura že skoraj sedem, se mu zahvalim in rečem, da si bom doma uredila
pričesko. Plačava nekaj zares malega in se odpraviva domov.
Bil je zelo naporen dan pri frizerju :) Ko sem
šla ponovno tja, sem si kar vse sama zrihtala. Je bilo veliko hitreje. S seboj
sem vedno prinesla svoj šampon, balzam in krtačo. Osel gre samo enkrat na
led.
Preprosto umivanje las je lahko tudi nepozaben življenjski dogodek.
No comments:
Post a Comment